Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tretjič na zimskih olimpijskih igrah, v še tretji opravi. Od Slovenije prek Velike Britanije do Norveške. Izkušeni slovenski smučarski delavec Tadej Platovšek v olimpijskem klepetu v Bormiu o trenerjih, serviserjih ter, resda s cmokom v grlu, tudi o slovenski smučarski prihodnosti.
“Smo marljivi, zanesljivi, prilagodljivi, obvladamo svoj poklic in nimamo težav z jezikom. No, včasih smo bili tudi poceni delovna sila. Zdaj je morda že malce drugače,” na večno vprašanje o razlogih za veliko število slovenskih smučarskih delavcev v tujih reprezentancah, izstopajo prav serviserji, odgovarja Tadej Platovšek, ki že peto leto deluje na Norveškem.
V Bormiu, ki gosti moške smučarske tekme zimskih olimpijskih iger 2026, je pripotoval kot serviser komaj 22-letnega Simena Sellaega, letos že drugega na smuku evropskega pokala. Pred tem sta bila “njegova” tekmovalca Henrik Roea in Fredrik Moeller.
“Pri Norvežanih je res užitek delati,” pravi Škofjeločan, ki je dodobra spoznal tamkajšnji dodelan smučarski sistem s široko bazo tekmovalk in tekmovalcev, povezan s šolami in učinkovitim prehodom v reprezentančne strukture. Izpostavlja pomen natančne selekcije, ki spodbuja motiviranost in posledično konkurenčnost.
“Kdor se prebije v ekipo, mora res pokazati veliko,” pravi sodelavec nekdanjega slovenskega smukaškega asa Andreja Jermana, zdaj trenerja ekipe evropskega pokala. “Preko Andrejevih rok je šla cela vrsta odličnih mladih smučarjev. Zdaj se mu odpirajo velika vrata,” o Tržičanu, ki se je zdaj med vikingi že povsem udomačil, pripoveduje Platovšek.
“Že kot trener sem neizmerno spoštoval delo serviserjev. So eden od ključnih delov te smučarske verige. Ko sem sam prestopil med serviserje, sem postavil pravilo, od katerega ne odstopam. To pa je, da se ne vtikam v delo trenerjev. Tudi s tekmovalcem ga ne komentiram. Serviser namreč lahko nehote naredi veliko škode. Zato zagovarjam korektnost in odkrite odnose,” pripoveduje “Plata”, kot ga kličejo smučarski sopotniki.
O sinergiji tekmovalec-serviser dodaja: “Serviser in smučar skupaj preživita veliko časa. Zaupanje je ključno. Ko se smukač požene na progo, kjer hitro preseže 100 kilometrov na uro, ne sme podvomiti niti za trenutek. Niti v en vijak. Zaradi tega se vzpostavi poseben odnos.”
Zanj so to tretje olimpijske igre. Prve je vknjižil leta 2014 v Sočiju, in sicer kot glavni trener slovenske moške ekipe za hitri disciplini. Potem ko je čez noč izgubil službo, je že razmišljal o umiku iz smučarskih vrst. Sledila je selitev na Finsko. Eno leto je delal v ekipi “Global Racing”, kjer svoje zatočišče iščejo smučarji iz manjših držav ali tisti, ki so v svojih reprezentancah na listi za odstrel. Kar tri sezone pa je bil serviser v britanski ekipi. Z otoško reprezentanco, v kateri je skrbel za smuči Charlie Gues in Alexandre Tilley, je bil tudi del olimpijskih iger 2018 v Pjongčangu.
Pravi, da na Norveškem, kamor ga je zvabil Matevž Kanič, dela z velikim zanosom. Vprašanje o morebitni vrnitvi domov se ponuja kar samo. “Najlepše je delati doma. Vrat si zato zagotovo ne bom zaprl. A da bi znova delal v slovenskem smučanju, bi moralo biti izpolnjenih več pogojev, še zdaleč ne le finančnih,” odgovarja. Podobnih misli so številni slovenski smučarski zdomci. Naš sogovornik ob tem ne želi pretirano posegati v problematiko smučarskega sistema, opozarja pa na skrb vzbujajoče skromno število smučarjev. Kljub temu mu, o čemer se pogovarja z rojaki v drugih taborih, še zdaleč ni vseeno.
“Položaj lahko vse, ki izhajamo iz slovenskega smučanja, resno skrbi. Žal pa moram dodati, da smo mnogi na to opozarjali. Preprosto, ob sistemskih luknjah se je slovensko smučanje na prelahek in prehiter način poslovilo od prevelikega števila tekmovalcev. Konkretno, trener Roman Rozman, s katerim sem delal v ekipi evropskega pokala, je naprej potisnil veliko tekmovalcev. Nato so se izgubili. Danes nimamo smučarjev v evropskem pokalu, rezultati na tekmah mladinskega svetovnega prvenstva so porazni. Raje ne pomislim, kaj se bo zgodilo, ko v svetovnem pokalu ne bo nikogar, nacionalna televizija pa ne bo več prenašala tekem,” je pogovor zaključil Tadej Platovšek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje